Zdole so idilična krajevna skupnost, ki leži na vzhodnem delu občine Krško in meji na občino Brežice. Krajevna skupnost je sestavljena iz vasi Anovec, Kostanjek, Pleterje, Ravne pri Zdolah, Zdole in Zgornja Pohanca ter zaselkov Loke, Šapole, Čele, Lopate, Rujek, …
Pregledna karta javne cestne infrastrukture (PDF)
Osnovni podatki o KS Zdole:
- Ustanovljena: 30. 9. 1976
- Število prebivalcev: 927 na dan 1. 7. 2023
- Povprečna starost: 43 let
- Sedež: Zdole 29c, 8272 Zdole
- Predsednik: Igor Šmajgl
- Tajništvo: Marjanca Golob
- Telefon: 07 49 81 297 ali 051 305 404
- E-pošta: ks.zdole@krsko.si
- Davčna številka: 23380144
- Matična številka: 5031567000
- IBAN: SI56 0110 0600 0033 003
ZGODOVINA ZDOL
V zadnjih desetletjih Avstro-Ogrske so v naših krajih delovali avstrijski arheologi, ki so našli precej materialnih ostankov iz časa prazgodovine in antike, a jih vse odpeljali v Gradec ali na Dunaj, kjer so danes v muzejskih depojih. Materialne ostanke prisotnosti človeka v kovinskih dobah so našli v Šapolah in Kostanjku. Šlo je za ostanke naselja, gomilo, žlindro.
V Kostanjku so našli grob rimskega vojaka, na Lokah kamen z rimskim napisom. V ustnem izročilu se je do 18. stoletja omenjal rimski kamnolom v Kostanjku.
V 3. stoletju je v Zgornji Pohanci deloval mitrej.
Zdole so verjetno obstajale že okoli leta 1000, saj je to območje najverjetneje bilo zajeto že v zgodnji srednjeveški kolonizaciji. To dokazujejo topografska imena, ki se nanašajo na relief, vodne vire in rastlinstvo (Ravne, Zdole, Gora, Loke, Kostanjek, Pečice, Vrh, Potoče). Naselja so nastala večinoma na slemenih; v dolinah so naselja mlajša in zrastejo iz posameznih domačij. Le Anovec, Loke, Kostanjek (Vas) in jedro Zdol imajo gručasto zasnovo.
V 11. in 12. stoletju so potekali vojaški vpadi iz Ogrske, zato je naše ozemlje prebivalstveno opustelo.
Leta 1043 prejme Rajhenburg v last salzburška nadškofija, leta 1155 nastane videmska pražupnija. V obeh primerih je vključeno tudi območje Zdol. V drugi polovici 12. stoletja ter v 13. stoletju salzburški škofje na tem območju vodijo načrtno in obsežno kolonizacijo opustelega prostora. Nastanejo naselja in značilna razdrobljena poljska razdelitev. Med kolonisti prevladujejo Slovani, vmes pa so bili tudi posamezni nemški vitezi iz Koroške. Lahko tako razložimo prisotnost nekaterih priimkov nemškega izvora, kot so Rožman, Kolman, Špende, Špiler, Kink, Jagrič? Zaradi potreb po vojaški pomoči so salzburški škofje Zdole podelili v posest Rajnbertu iz Cmureka. Ta je kmalu umrl, zato leta 1249 Zdole zopet pridejo pod salzburško posest. V zvezi s tem se Zdole prvič pisno omenijo kot Villa in Monte suppani Sancti Georgii / Vas na hribu svetega Jurija. Leta 1268 salzburški škofje v Brežicah organizirajo svoj deželnoknežji okraj, pod katerega spadajo tudi Zdole s svojo okolico. To pomeni, da so zdolski kmetje fevdalne dajatve odvajali v Brežice. Leta 1309 salzburški škofje za svojo posest izdajo enega najstarejših urbarjev, ki se nanašajo na slovensko ozemlje. V njem se prvič omenjajo naselja Kostanjek, Anovec, Loke, Ravne, Pleterje, Pohanca.
Salzburška uprava leta 1322 izda nov urbar, ki kaže na nekoliko večjo obljudenost glede na leto 1309. Fevdalne obveznosti kmetov, ki so prvič zapisane v urbarju, se ohranijo do leta 1848.
V 16. stoletju morajo Zdolani kot kazen zaradi uporništva graditi Puntarsko pot, in sicer v smer proti Brežicam, kjer je bila njihova fevdalna uprava.
Okoli leta 1710 naj bi se na Zdolah na mestu dotedanje kapele začela graditi cerkev svetega Jurija.
Po letu 1780 po reformah Jožefa II. veliko videmsko pražupnijo razdelijo, s čimer Zdole leta 1789 postanejo samostojna župnija, a popolna župnijska samostojnost obstaja šele od leta 1874. Od leta 2005 Zdole nimajo več svojega župnika.
Po zemljiški odvezi se začenja razslojevanje kmečkega stanu, počasen napredek v kmetijstvu ter stalna prebivalstvena rast. Največje število prebivalcev ozemlja današnje krajevne skupnosti je bilo zabeleženo leta 1900, in sicer 1123, kar je bila več kot podvojena številka glede na 100 let prej.
Leta 1854 je bila ustanovljena občina Pleterje, ki je imela sedež na Zdolah. Ukinjena je bila leta 1952.
Leta 1862 zgradijo zdolsko šolo. V popolni obliki je delovala do leta 1963, kot podružnična pa do leta 1972. Šola je poleg rednega pouka skrbela za cepljenje sadnega drevja in vinske trte, kasneje pa je veliko prispevala h kulturnemu utripu kraja.
Med prvo svetovno vojno so na frontah padli tudi nekateri zdolski fantje.
Leta 1939 na Zdolah zasveti prva električna žarnica, do množične elektrifikacije gospodinjstev pride skoraj 20 let kasneje.
Med drugo svetovno vojno je Zdolam grozila izselitev, do katere ni prišlo, so se pa na Zdole pred izselitvijo zatekle nekatere družine od drugod. Nemci so prisilno mobilizirali zelo veliko mladih fantov. Nemška upravna postaja je bila v župnišču. Nemci so vzpostavili prvi telefonski priključek na Zdolah. Vojna je med domačini vzela veliko krvnega davka.
Takoj po drugi svetovni vojni so ljudje čutili spremembe, ki jih je prinesla nova oblast. Velikih kmetij zaradi zemljiškega maksimuma in nacionalizacije ni bilo več, svobodno podjetništvo je bilo omejeno, verouk je bil postopoma izključen iz šole. Tudi na podeželje pride mehanizacija in motorizacija.
Po drugi svetovni vojni se je začela industrializacija v Krškem. V mestu so začeli rasti tudi stanovanjski bloki. Posledično se je prebivalstvo Zdol začelo hitro zmanjševati. Leta 1981 je na območju KS Zdole živelo 754 ljudi, kar je najmanj, od kar imamo štetja prebivalstva.
V 50. letih 20. stoletja so krajani in mladinska delovna brigada ročno gradili cesto do Vidma. Leta 1974 so jo asfaltirali. V naslednjih dveh desetletjih so asfaltirali večino ostalih cest.
Leta 1968 se je na vodovod priključilo večina gospodinjstev.
V 70. in 80. letih 20. stoletja se na pobudo mladincev prekine kulturno mrtvilo. Ustanovi se KUD Rudi Rožanc, v sklopu katerega delujejo različne sekcije (mešani pevski zbor, mladinska kulturna skupina, knjižnica).
V 80. letih 20. stoletja so se na Zdolah razširili telefonski priključki.
Leta 1985 otvorijo obnovljeno nekdanjo šolo kot večnamenski dom Bena Zupančiča. V njem med drugim začne delovati otroški vrtec, krajanom pa je na voljo kulturna dvorana.
Leta 1999 so odprli nov večnamenski dom na Zdolah, v katerem so med drugim živilska trgovina, gostinski lokal, pošta, gasilski dom, sejna soba.
V času samostojne Slovenije je v KS Zdole število prebivalstva nenehno rastlo. V letu 2023 je prebivalcev KS Zdole 911 (SURS), kar kaže na dobre in vse boljše bivalne razmere in priseljevanje.
Ko na Zdolah ni več šole, samostojne župnije niti drugih državnih ali občinskih ustanov, so za kraj pomembna aktivna društva, in sicer Turistično in hortikulturno društvo Zdole, Gasilsko društvo Zdole, Vinogradniško društvo Zdole, športno društvo Zdole.
avtor: Boštjan Špiler